Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d.o.o.
Mala ulica 5, Ljubljana 01 / 300 88 11
|
|
Nahajate se: Domov > O podjetju > Mediji

o_podjetju.pngMediji

Kontaktni podatki za medije

Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d.o.o., Mala ulica 5, 1000 Ljubljana
Telefon tajništvo: 01 / 300 88 10
E-pošta izključno za novinarska vprašanja: mediji@ns-piz.si


Zahtevek za objavo popravka članka »Igre z denarjem«, 17. številka tednika Mladina in  www.mladina.si

Datum: 26.4.2024

Spoštovani gospod Grega Repovž, odgovorni urednik,

v 17. številki tednika Mladina z dne 26. 4. 2024 ter na spletni strani mladina.si ste v petek, 26. 4. 2024, objavili članek z naslovom »Igre z denarjem«, v katerem Nepremičninskemu skladu pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d.o.o. (v nadaljevanju: Nepremičninski sklad) novinarka Monika Weiss očita domnevno tvegano upravljanje s finančnimi naložbami, pri tem pa ne navaja vseh pojasnil, ki jih je prejela pred objavo članka s strani Nepremičninskega sklada. Bralkam in bralcem tako ni na voljo širši kontekst, na podlagi katerega bi si lahko ustvarili kar se da celovito predstavo o delovanju Nepremičninskega sklada, vključno z njegovo naložbeno politiko.

Ker verjamemo, da si tudi v vašem mediju prizadevate za ustrezno informiranost vaših bralk in bralcev, vam v skladu z določbami Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08 – ZPOmK-1, 77/10 – ZSFCJA, 90/10 – odl. US, 87/11 – ZAvMS, 47/12, 47/15 – ZZSDT, 22/16, 39/16, 45/19 – odl. US, 67/19 – odl. US in 82/21) pošiljamo zahtevo za objavo popravka, z navedbo dodatnih dejstev in okoliščin, katerih namen je ustrezno dopolniti vsebinski okvir prispevka, objavljenega v vašem mediju ter zavrniti posamične napačne navedbe.

Hvala za razumevanje in lep pozdrav,

mag. Andrej Hudoklin, direktor Nepremičninskega sklada PIZ, d.o.o.

NASLOV IN VSEBINA POPRAVKA: 

Popravek in pojasnila v zvezi z navedbami v članku »Igre z denarjem«

V 17. številki tednika Mladina z dne 26. 4. 2024 ter na spletni strani mladina.si je bil v petek, 26. 4. 2024, objavljen članek z naslovom »Igre z denarjem«, v katerem se Nepremičninskemu skladu pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d.o.o. (v nadaljevanju: Nepremičninski sklad) očita domnevno tvegano upravljanje s finančnimi naložbami, pri tem pa navaja posamične netočne navedbe oziroma ne pojasnjuje celovitejše vsebine in konteksta, s katerim je bila avtorica pred objavo članka seznanjena s strani Nepremičninskega sklada in katerega namen je zagotoviti bralkam in bralcem kar se da celovito predstavo o delovanju Nepremičninskega sklada.

V članku je tako navedeno: »Pred dobrim mesecem je portal Siol poročal, da je poslovnež Jože Anderlič gradnjo soseske Schellenburg v središču Ljubljane financiral tudi z obveznicami, v katere je investiral tudi Nepremičninski sklad PIZ, to je podjetje v 100-odstotni lasti Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ). Kot financer je torej za gradnjo najbolj luksuznih stanovanj v državi, soseske za »elito«, s svojimi sredstvi stalo tudi podjetje v lasti institucije, katere poslanstvo temelji na medgeneracijski solidarnosti in je ena pomembnejših nosilk socialne varnosti v državi, njena naloga pa je, da skrajno zadržano in konservativno nalaga svoj denar.«

Vezano na zgornjo navedbo, velja javnosti pojasniti, da v skladu z določbami 378. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) Nepremičninski sklad pokriva stroške poslovanja s prihodki od svojih naložb, pri čemer za svoje delovanje ne prejema nobenih dodatnih sredstev s strani lastnika, torej Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

V nadaljevanju je v članku napačno navedeno, da »Nepremičninski sklad z 22 zaposlenimi od septembra 2022 vodi Andrej Hudoklin (pred njim je bil direktor Andreas Kos, zdaj namestnik Hudoklina) …«. Pojasnjujemo, da mag. Andrej Hudoklin vodi Nepremičninski sklad od septembra 2017 (trenutno teče njegov drugi mandat), Andreas Kos pa je njegov namestnik.

V članku je prav tako pomanjkljivo in netočno zapisano naslednje: »Dodali so še, da je pred vsako naložbeno odločitvijo izveden »protokol presoje, vključno s presojo neodvisnega zunanjega analitika«. V katerih naložbah konkretno imajo naložben denar in koliko, nam navkljub vsem protokolom niso želeli razkriti.«

Nepremičninski sklad je pred objavo avtorici prispevka že pojasnil, da ima sprejeto naložbeno politiko za upravljanje s finančnimi sredstvi, v skladu s katero upravlja z dolgoročnimi in kratkoročnimi finančnimi naložbami. Naložbena politika je skladna s cilji dolgoročnega načrta razvoja sklada in omogoča vlaganja v več različnih kategorij naložb (bančni depoziti, obveznice, instrumenti denarnega trga, alternativni investicijski skladi, odkup terjatev, delnice, vzajemni skladi in investicijski skladi, ki kotirajo na borzi), pri čemer za vsako od navedenih kategorij veljajo omejitve. Naložbena politika ob tem upošteva osnovna načela varnosti, likvidnosti, razpršenosti in donosnosti naložb ter predpisuje protokol presoje, ki je omenjen v članku. Prav tako je avtorici že pred objavo članka Nepremičninski sklad pojasnil, da je pri razkrivanju informacij dolžan upoštevati varovanje podatkov, ki predstavljajo poslovno skrivnost družbe, upoštevajoč tudi podatke in informacije, ki se nanašajo na tretje osebe in za razkritje katerih sklad ni pooblaščen, zato podatkov o posamičnih naložbah ne more razkrivati. Posredoval pa je podatke o strukturi naložb na dan 31. 12. 2023, ki v članku niso objavljeni. Omenjena struktura naložb sicer razkriva, da je imel ob koncu leta 2023 Nepremičninski sklad 40,89 odstotka finančnih naložb naloženih v bančnih depozitih, 16,98 odstotka v instrumentih denarnega trga, 35,05 odstotka v obveznicah, 4,75 odstotka v alternativnih investicijskih skladih, 0,25 odstotkov sredstev pa je namenjal za odkupe terjatev.

V članku se avtorica tudi retorično sprašuje: »Je na primer res nujno, da državni sklad finančno podpre investitorja, ki gradi luksuzna stanovanja in jih sam ni zmožen financirati?« Nemara preprost in hiter odgovor bi se seveda lahko glasil »ne«, vendar je ob tem treba pojasniti, da finančni trgi v Sloveniji ponujajo relativno malo možnosti za finančne naložbe vlagateljem tipa Nepremičninski sklad. Slednji se tako, upoštevajoč načela že omenjene naložbene politike, ob visoki inflaciji, ki smo ji izpostavljeni v zadnjih letih, trudi s kombinacijo različnih naložb predvsem ohranjati vrednost obsega finančnih sredstev, ki jih bo v prihodnje, kot je deloma pojasnjeno tudi v samem članku, vključno z ustvarjenimi donosi, porabil za plačilo investicijskih obveznosti pri vzdrževanju in prenovah obstoječega stanovanjskega fonda ter novogradnjah v skladu z izvajanjem začrtanega investicijskega cikla. Presoja donosnosti posameznih finančnih naložb je še toliko pomembnejša, če upoštevamo dejstvo, da so se investicijski stroški na račun visoke rasti cen gradenj v zadnjih letih znatno zvišali, pri čemer mora v danih okoliščinah Nepremičninski sklad samostojno zagotoviti sredstva za njihovo kritje. Naložba v obveznice, s pomočjo katerih je investitor zgradil stanovanja v Ljubljani, je bila s finančnega vidika za Nepremičninski sklad uspešna, saj je, kot je pravilno zapisano v članku, iz tega naslova ustvaril 10-odstotni donos na vplačana sredstva.

Prav tako je v predmetnem članku izpostavljeno vprašanje oziroma trditev, ki se nanaša na nakup vrednostnih papirjev družbe T-2: »A zakaj je v to tvegano družbo, nad katero visijo nepoplačani dolgovi, vlagal Nepremičninski sklad PIZ, ki bi moral poslovati konservativno?«, pri čemer ne vemo, iz naslova katerega dokumenta ali na osnovi kakšne metodologije je avtorica prepisala oziroma presojala obvezo konservativnosti vlaganj v finančne naložbe, prav tako pa umanjkajo posamična pojasnila, ki jih je sicer Nepremičninski sklad že pred objavo članka posredoval vašemu mediju, in ki so pomembni za razumevanje predmetne poslovne odločitve sklada. Presoja naložbe v komercialne zapise z oznako TDV06 izdajatelja T-2 je potekala skladno s pravili naložbene politike, pri čemer je bila izvedena tudi presoja neodvisnega zunanjega finančnega analitika. Ob tem, glede na razpoložljive podatke v času presoje, ni bila podana ocena o povečanem tveganju napram prejšnjim letom. Do podobne ocene in odločitve za investiranje, kot sicer navajate v članku, so, z izjemo v družbi Triglav Skladi d.d., prišli domala tudi vsi ostali večji in manjši vlagatelji, predtem imetniki komercialnih zapisov z oznako TDV05, kar izhaja tudi iz javno dostopnih podatkov. Nakup komercialnih zapisov je sicer zavarovan z zaznambo prepovedi razpolaganja s 25-odstotnim deležem družbe T-2, ob tem pa seveda z ostalimi vlagatelji izražamo skrb ter pozorno preučujemo vse korake in informacije v zvezi s podanim predlogom za uvedbo stečaja zoper družbo T-2, z namenom ustrezne zaščite izvedene finančne naložbe. Naložbena politika Nepremičninskega sklada sicer velja za konservativno, presojo naložb pa je treba ocenjevati v odnosu na priložnosti na finančnih trgih, ki so primerne z vidika naložbene politike ter ob tem loviti ravnovesje med naložbami, katerih donosi so minimalni (npr. depoziti) ali zmerni (npr. državne zakladne menice) in tistimi, s pričakovanim nekoliko višjim donosom. V kolikor bi namreč Nepremičninski sklad npr. v minulih letih visoke inflacije veliko večino prostih finančnih sredstev vezal le na bančne depozite, bi realno izgubljal na vrednosti denarja ter ne uspel ustvariti prepotrebnih donosov za kritje naraščajočih stroškov poslovanja.

K temu, v izogib morebitnim napačnim zaključkom, pa še pojasnilo k zaključni navedbi v članku, ki smo ga sicer podali že v odgovorih na prejeta novinarska vprašanja pred objavo članka: »Nepremičninski sklad je lani ob osmih milijonih evrov prihodkov izkazal 776.000 evrov dobička.« Pretežni del dobička preteklega poslovnega leta gre na račun ustvarjenih donosov iz naslova uspešnega upravljanja s finančnimi naložbami. Nepremičninski sklad dobička ne izplačuje, v skladu s statutom družbe je namenjen oblikovanju rezerv ter reinvestiranju v nepremičnine, ki predstavljajo osnovno dejavnost družbe. Z ustvarjenimi donosi iz finančnih naložb pokrivamo tudi manko prihodkov iz najemnin, iz naslova katerih ni mogoče kriti vseh stroškov, povezanih z vlaganji v nepremičnine.

mag. Andrej Hudoklin,
direktor Nepremičninskega sklada PIZ, d.o.o.

Skrbimo za primerno bivanje v tretjem življenjskem obdobju.

Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d.o.o
Nastavitve zasebnosti